Vitamini so kemijsko heterogena skupina organskih spojin, ki so nujno potrebni za uravnavanje funkcij v telesu, kjer imajo številne življenjsko pomembne vloge. Delujejo lahko kot koencimi, antioksidanti, donorji ali akceptorji vodika ali elektronov, hormoni ali efektorji genske transkripcije. Praviloma jih človeško telo ne sintetizira, zato jih v telo vnašamo s hrano, ki jih vsebuje. Sodobne prehranjevalne navade pogosto ne zagotavljajo zadostne količine vitaminov, zato je v razvitih družbah pomanjkanje vitaminov pogost pojav.
Vitamine delimo v dve glavni skupini, in sicer: hidrofilne vitamine ter lipofilne vitamine. Med hidrofilne vitamine uvrščamo vitamin C in vitamine B kompleksa, kamor sodijo tiamin (B1), riboflavin (B2), niacin (B3), pantotenska kislina (B5), piridoksin (B6), biotin (B7), folna kislina (B9) in cianokobalamin (B12). Med lipofilne vitamine pa uvrščamo vitamine A, D, E, K.
VITAMIN A sodeluje v vidnem ciklu in ima pomembno vlogo pri ohranjanju vida, zdravih sluznic in zdrave kože, pri delovanju imunskega sistema, specializaciji celic ter pri presnovi železa. Pomembno vlogo ima tudi pri proliferaciji celic, hkrati pa bi naj zaviral njihovo maligno transformacijo. Vitamin A je skupen izraz za retinol in njemu podobne spojine, ki jih imenujemo retinoidi. Med provitamine A, ki veljajo za prekurzorje vitamina A, pa uvrščamo karotenoide kot je npr. beta karoten. Beta karoten je najučinkovitejši pri zagotavljanju zadostnih količin vitamina A v organizmu. Telo ga namreč pretvarja po potrebi, uporaba samega vitamina A pa lahko privede do toksičnosti. Beta karoten je močan antioksidant in krepi imunski sistem. Dobri viri karotenov so zelena zelenjava in rumeno, oranžno in rdeče obarvana sadje in zelenjava.
VITAMIN C (askorbinska kislina) je najpomembnejši vodotopen antioksidant, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema na splošno ter med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej. Pomembno vlogo ima tudi pri nastajanju kolagena za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob. Prispeva k sproščanju energije pri presnovi, normalnemu psihološkemu delovanju ter delovanju živčnega sistema. Poleg tega ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, k obnovi reducirane oblike vitamina E ter povečuje absorpcijo železa. Nahaja se v sveži zelenjavi in sadju. Vitamin C se nahaja v Bernardovih kapsulah KOENCIM Q10 vital in KOENCIM Q10 forte.
VITAMIN E je v maščobi topni antioksidant, ki inaktivira kisikove proste radikale v membranah, lipoproteinih in drugih telesnih tkivih, sestavljenih iz maščob. Vitamin E ščiti tkiva pred oksidativnim stresom, ki ga povzročajo npr. cigaretni dim, kancerogene snovi in smog. Kombinacija vitamina E s koencimom Q10 pa antioksidativni učinek še okrepi. Vitamin E tudi zmanjšuje adhezijo trombocitov pri aterosklerozi in sodeluje pri nadzoru nivojev izvenceličnih tekočin. Zavira tudi modifikacije tistih proteinov v možganih in limfocitih, ki sodelujejo v procesu apoptoze. Poleg olj vitamin E vsebujejo različna semena in oreščki. Vitamin E se nahaja v Bernardovih kapsulah KOENCIM Q10 vital in KOENCIM Q10 forte.
VITAMINI B KOMPLEKSA so tiamin (B1), riboflavin (B2), niacin (B3), pantotenska kislina (B5), piridoksin (B6), biotin (B7), folna kislina (B9) in cianokobalamin (B12). So strukturno zelo različne vodotopne spojine, ki pa so med seboj povezane preko funkcij, ki jih opravljajo v celicah. Prispevajo k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, prispevajo k normalnemu psihološkemu delovanju ter zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Pomanjkanje enega vitamina ali povečana potreba po njem povzroči povečano potrebo tudi po drugih iz te skupine. Ob znakih pomanjkanja kateregakoli vitamina iz te skupine je potrebno dodajati celoten kompleks B vitaminov. V organizmu se ne kopičijo, ampak se hitro izločijo preko ledvic, zaradi česar je pomembno redno uživanje hrane, bogate z vitamini B kompleksa. Vitamini B kompleksa se nahajajo v Bernardovih kapsulah B KOMPLEKS, KOENCIM Q10 vital in KOENCIM Q10 forte.
Pri vitaminih B kompleksa je potrebno izpostaviti FOLNO KISLINO (vitamin B9), ki je esencialni, vodotopni vitamin. Prispeva k sintezi aminokislin, nastajanju krvi, normalnemu psihološkemu delovanju, delovanju imunskega sistema, zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter ima vlogo pri delitvi celic. Še posebej pomembno vlogo ima pri razvoju materinega tkiva med nosečnostjo. Človeški organizem ne more sam proizvajati folne kisline, zato jo mora pridobiti s hrano. Posebno dobri viri folata (oblika folne kisline, prisotna v naravi) so pšenični kalčki in soja, najdemo pa ga tudi v mleku in mlečnih izdelkih, zeleni listnati zelenjavi, fižolu, polnozrnati moki, jajcih, mesu in jetrih. Folna kislina se nahaja v Bernardovih kapsulah KOENCIM Q10 vital, KOENCIM Q10 forte in B KOMPLEKS.
KOENCIM Q10 je po svoji strukturi lipofilen benzokinonski derivat, ki deluje kot antioksidant in elektronski prenašalec v aerobni dihalni verigi. Med vitamine ga ne uvrščamo, saj njegova sinteza poteka v večini človeških organov (prisoten je namreč v vseh evkariontskih celicah, predvsem na notranji strani mitohondrijske membrane). Sodeluje pri nastajanju energije v obliki ATP v procesu oksidacije glukoze in pri prenosu elektronov v dihalni verigi ter protonov skozi osmozno bariero notranje mitohondrijske membrane. Kot donor elektronov deluje tudi antioksidativno, saj lovi radikale in preprečuje lipidno peroksidacijo. Nekatere raziskave kažejo, da ima koencim Q10 pozitivne učinke na vzdrževanje srčne funkcije, in sicer z uravnavanjem presnove v srčni mišici. Koencim Q10 se nahaja v Bernardovih kapsulah KOENCIM Q10 vital in KOENCIM Q10 forte.
- VIRI:
- – Bender DA. Nutritional biochemistry of the vitamins. Cambridge University Press, Cambridge, U.K., 2003.
- – G. F. Combs, Jr.: The Vitamins: Fundamental Aspects in Nutrition and Health (Third Edition), Academic Press, Boston, 2008: 35-50, 60-64.
- – M. M. Asgari , T. M. Brasky, E. White: Association of Vitamin A and Carotenoid Intake with Melanoma Risk in a Large Prospective Cohort. Journal of Investigative Dermatology, Volume 132, 2012; 6: 1573–1582.
- – S. Pečar, J. Mravljak: Šumi življenja ali radikali in druge reaktivne snovi v telesu. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2014; 143, 168-169, 176-184.
- – H.C. Furr, M.M. McGrane: Encyclopedia of Food Sciences and Nutrition (Second Edition), Academic Press, Boston, 2003: 1213–1220, 3212–3219, 4957–4967, 5789– 5800, 6039–6045.
- – A. M. Papas: Antioxidant Status, Diet, Nutrition and Health. CRC Press, Boca Raton, 1998: 189-207; 232-236.
- – S. J.W. Smeeding: Nutrition, supplements, and aging. Geriatric Nursing, Volume 22, 2001, 4: 219-224. – J. Jankowski, K. Korzeniowska, A. Cieślewicz, A. Jabłecka: Coenzyme Q10 – A new player in the treatment of heart failure?. Pharmacological Reports, Volume 68, 2016; 5: 1015–1019.
- – Referenčne vrednosti za vnos hranil. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, 2004, 1. izdaja.
- – Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok. Uradni list Evropske unije, 2012: 55, L136: 1-40 (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:136:0001:0040:SL:PDF).
