Čaj so prvi začeli uporabljati Kitajci. Beseda čaj izvira iz kitajske pismenke CHÀ in pomeni pijačo, ki je pripravljena iz posušenih listov čajevca. Čaju se lahko doda tudi druga zelišča.

Pismenka CHÀ je 1194. najbolj uporabljana kitajska pismenka. Za etimologijo in uporabo pismenke, glej: https://dictionary.hantrainerpro.com/chinese-english/translation-cha_tea.htm

Uvod v čaje
Uvod v čaje

Legenda pripoveduje, da je leta 2750 pr. n. št. na Kitajskem živel cesar Shannong (cigar ime pomeni Božanski kmetovalec), ki je pil samo prekuhano vodo. Ko so mu nekega vročega dne na vrtu v senci drevesa prekuhali vodo, je lahna sapica prinesla nekaj lističev z bližnjega grma, ki so vodo obarvali zlatorumeno. Cesarju je bil napitek silno všeč, saj ga je osvežil, pregnal utrujenost in zaspanost.

Stari kitajski pregovor pravi ˝Kakor se čistimo z vodo od zunaj, se s čajem od znotraj.˝ Čaj je tako sprva veljal kot zdravilo in manj kot osvežilni napitek. Uporabljali so ga za zdravilo proti glavobolu, astmi, prehladu, kot sredstvo za odvračanje kuge in povečanje miselne sposobnosti.

Začetki pitja čaja
Uvod v čaje

Poživljajoč in zdravilen učinek čaja je dodatno prispeval k njegovi priljubljenosti.

Tako v kitajski, kakor v japonski in tudi indijski kulturi je čaj intimno povezan z religijo, najbolj prav z budizmom.

Japonska kultura pitja čaja je še posebej zanimiva, kajti proces priprave in pitja čaja simbolizira tudi prehod posameznika skozi življenje in pa večno ponavljanje ciklov v naravi.

Skozi ta proces priprave in pitja čaja naj bi se posameznik približal enovitosti narave in prišel tudi do popolne osvoboditve, razsvetljenja ali satori-ja.

Za lep opis vpliva čaja na zen budizem, glej: https://www.themindfulword.org/2013/oneness-tea-zen/

Kitajski pregovor pravi, da so nujne potrebščine vsakega človeka les za ogenj, oreščki, olje, sol, kis in čaj.

No, saj veste sami, čaj je vedno dobra ideja.